PRAVILNIK O TOČKOVANJU ZA NASLOV

DRŽAVNEGA KLUBSKEGA ŠAHOVSKEGA PRVAKA IN

REKREATIVNEGA KLUBSKEGA ŠAHOVSKEGA PRVAKA

(Sprejet kot priloga TP ŠZS za leto 2001*)

1. Tekmovanj za naslov državnega klubskega šahovskega prvaka (v nadaljevanju: državni prvak) inb za naslov rekreativnega klubskega šahovskega prvaka (v nadaljevanju: rekreativni prvak) upošteva rezultate klubskih ekip v štirih konkurencah: ženski, moški, mladinski in kadetski. Tekmovanje znotraj posamezne konkurence je razdeljeno na več lig (državna liga, 1. liga, 2. liga, ….), nekatere lige pa so razdeljene na dve regioalni tekmovanji (vzhodno in zahodno). Za naslov državnega prvaka tekmujejo tiste članice Šahovske zveze Slovenije (klub), ki imajo svojega predstavnika v državni ali 1. ligi v vsaj eni od štirih konkurenc, za naslov rekreativnega prvaka pa vse preostale članice Šahovske zveze. Za naslov rekreativnega prvaka lahko tekmuje tudi skupina tistih ekip, ki ne nastopajo v državni ali 1. ligi.

2. Po končanem tekmovanju v vseh ligah , se za vsako od obeh tekmovanj (državno in rekreativno) sestavi absolutni vrstni red moštev v posamezni konkurenci zaa tekoče sezono. Pri tem se za naslov državnega prvaka upoštevajo le rezultati državne in 1. lige, za naslov rekreativnega prvaka pa le rezultati nižjih lig. V absolutnem vrstnem redu so moštva, ki so tekmovala v višji ligi, uvrščena pred vsemi tistimi, ki so tekmovala v nižji. Če je liga razdeljena na dve regionalni tekmovanji (vzhod, zahod), si enako uvrščeni moštvi v absolutnem vrstnem redu mesto delita.

3. Pri tekmovanju za naslov državnega prvaka prispeva vsako moštvo kluba, ki sodeluje v državni ali 1. ligi, k skupnemu rezultatu kluba določeno število točk, glede na to, katero mesto je zasedlo v absolutnem vrstnem redu. Število točk T, ki prinese posamezno moštvo, je določeno z naslednjo formulo:

T = 60-48*(m-1)/N

Pri tem parameter m pomeni mesto, ki ga je moštvo doseglo v absolutni konkurenci tekmovanja za naslov državnega prvaka, N pa skupno število moštev v posamezni konkurenci, ki so nastopala v državni in 1. ligi skupaj. Število točk, ki jih je prineslo moštvo v kadetski konkurenci se pomnoži s faktorjem 0,25. Znotraj iste konkurence lahko k skupnemu rezultatu prispeva le po eno moštvo posameznega kluba. Naslov državnega klubskega šahovskega prvaka osvoji klub z največjim skupnim rezultatom. V primeru enakega skupnega rezultata osvoji naslov klub, katerega moštvo v moški konkurenci je bilo uvrščeno višje.

4. Pri tekmovanju za naslov rekreativnega prvaka prispevajo k skupnemu rezultatu kluba tista moštva, ki sodelujejo v 2. ali nižji ligi, število točk, ki jih posamezno moštvo prinese, je določeno s formulo:

T = 60-48(m-1)/N

Pri tem parameter m pomeni mesto, ki ga je moštvo doseglo v absolutni konkurenci tekmovanja za naslov rekreativnega prvaka, N pa skupno število moštev posamezne konkurence, ki so nastopila v 2. in nižjih ligah skupaj. Znotraj iste konkurence lahko k skupnemu rezultatu prispeva le po eno moštvo posameznega kluba.

Naslov rekreativnega klubskega šahovskega prvaka osvoji klub z največjim skupnim rezultatom.

* Po skepu upravnega odbora ŠZS (2001) se del pravilnika za naslov rekreativnega klubskega šahovskega prvaka začne uporabljati ko bodo ko bo druga liga potekala vsaj v dveh konkurencah. Po sklepu upravnega odbora ŠZS (2003) se za vse lige, ki se igrajo s krajšim časom, število točk, ki jih prispeva moštvo v tej ligi pomnoži s faktorjem 0,25 podobno kot je v osnovni varianti za kadetsko ligo v točki 3 tega pravilnika (kadetska liga, 1. ženska liga, 1. mladinska liga, liga mladink).